Pripovedi v knjigi so poimenovane Pripovedi s širšega Kozjanskega, saj je avtorici radovednost gnala tudi v kraje izven meja te pokrajine, v katerih pa se še čuti pridih kozjanskega.
V zbranem gradivu je nekaj variant istih pripovedi, ki skupaj bralcu omogočijo širšo, bolj celovito predstavo o snovi. Folklorne pripovedi so zapisane v narečju in poleg vsebine odkrijejo tudi narečno podobo pokrajine. Območje raziskovanja je zajelo govore srednještajerskega in kozjansko-bizeljskega narečja.